Bled, 15.11.2022 – Rdeči bodo brez svojega kapetana Obra vsaj do konca koledarskega leta 2022. Objavljamo fotografijo njegove dlani po operaciji.

Vodja olimpijske odprave Pyeongchang 2018 in napadalec rdečih vragov Frenk z ekipo športnikov pri sprejemu pri predsedniku Vlade RS.

 

Vodja slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah 2018 bo nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih Franci Petek. Blaž Perko pa je postal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Več sledi.

Franci Petek ima obilo športnih in funkcionarskih izkušenj.  

Za vodjo slovenske reprezentance na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v Pyeongchangu so določili nekdanjega svetovnega prvaka v smučarskih skokih Francija Petka.

Imenovanje vodje slovenske reprezentance za IO 2018 je bilo pospremljeno z glasnim aplavzom. “Zahvaljujem se za izkazano zaupanje. Problem imam malo s sliko izpred 26 let, ki jo sedaj vidimo na platnu in na kateri sem zastavonoša prve samostojne slovenske olimpijske reprezentance leta 1992. Zdaj se počutim približno tako, kot sem se tedaj, ko so me za zastavonošo izbrali. Trudil se bom, da bom kot nekdanji smučarski skakalec in velik navdušenec nad hokejem dobro opravil svoje delo in da bomo na OI v Južni Koreji poslušali Zdravljico ali slavili kakšno drugo odličje,” je dejal sedaj 46-letni Petek.

Kanadske modrosti 

 

Na katero legendo vas pa tale spominja ?

 

 

 

 

 

Kapetan rdečih Ober dan potem, ko je skupil 4 šive…

Movember je mimo – brkov ni več

Vsako leto je gibanje Movember odgovorno za rast brk na obrazih tisočih moških po celem svetu. Cilj Movembra je dvigniti ozaveščenost o zdravju moških, bolj podrobno, spodbujanje raziskav proti raku na prostati. Letos sta k kampanji pristopila tudi člana Legend Ober in Škofy. Pridružil se jima je še Obi, steber obrambe hokejskega kluba Slavije in skupaj so tako na svojevrsten način, vsak v svoji barvi dresa, prispevali k Movembrskemu gibanju.

 

Prihaja movember – si boste pustili brke?

Prihaja mesec movember, zaradi katerega si bo marsikateri moški spet začel puščati brke. Gre za ozaveščanje o raku prostate, s katerim moški pomagajo zbirati sredstva za fundacijo, ki je v zadnjih devetih letih zbrala že 130 milijonov evrov in financirala 560 programov boja proti tej zahrbtni bolezni.

 

Nordijski kombinatorci z olimpijsko normo

Kuusamo, 01.12.2013, 16:20 | STA

Norveški nordijski kombinatorci so v Kuusamu zmagali na ekipni tekmi svetovnega pokala. Drugi so bili Nemci, tretji pa Japonci. Slovenci (Gašper Berlot, Mitja Oranič, Matic Plaznik in Marjan Jelenko) so zasedli šesto mesto med 13 ekipami in izpolnili olimpijsko normo za Soči.

Po sobotnih težavah z vetrom je finskim organizatorjem vendarle uspelo pod streho spraviti skakalni del tekmovanja. Po dopoldanskih skokih so bili v vodstvu Norvežani pred Japonci in Rusi. Slovenska četverica je tekaški del začela dve minuti in 15 sekund za Norvežani. V skakalnem delu se je najbolj izkazal Jelenko, ki je s 128,5 metra dosegel tretji izid četrte, zadnje skupine skakalcev. Berlot je bil v skokih sedmi v svoji skupini (111,5 m), Plaznik osmi (118,5 m), Oranič pa je bil 12. (104,0 m). Norvežani so bili tudi v teku razred zase in so vodili od starta do cilja. Nemci so zaostali dobre pol minute, Japonci na tretjem mestu pa že več kot dve minuti. Jelenko se je kot prvi odlepil od Fincev, Oranič se je približal Rusom, Berlot pa je obdržal stik z rusko zasedbo. Ves ta čas je bila Slovenija še osma, Plaznik pa je v ciljnem sprintu ugnal ekipo ZDA in Ruse. “To je bila odlična predstava celotne slovenske četverice. Slovensko olimpijsko normo za Soči smo s šestim mestom dosegli, sedaj pa mora odločitev podati še Olimpijski komite Slovenije. Mislim, da so fantje dobili še malo več samozavesti, kot so jo imeli. Vedeli smo, da se lahko kosamo z najboljšimi, sedaj pa smo tudi na ekipni tekmi dokazali, da se lahko borimo za uvrstitve med prvo šesterico. Še bolj z veseljem bomo odhajali na tekme. Malo pa moramo izboljšati še skakalni del,” je dejal Primož Triplat, glavni trener slovenskih nordijskih kombinatorcev.

Zdravje

Resnični strokovnjaki za zdravo prehrano to že dolgo vedo, sedaj pa je tudi uradna znanost presenečeno ugotovila, da je krompir smrtonosen (in tudi pojasnila, zakaj).

Čeprav je zelenjava zdrava – še posebej, če je pridelana na ekološki, naravi prijazen način ter če jo uživamo pretežno v surovem stanju – in čeravno štejemo krompir na nek način med “zelenjavo” – navsezadnje ga ne moremo prištevati med sadje, meso ali maščobe …, pa med zeleno listnato zelenjavo in krompirjem obstajajo velike razlike. Krompir je tehnično gledano gomolj, po sestavi pa ne kaj več kot koncentriran škrob. Torej bomba sladkorja za krvni sistem, v katerem imamo v normalnem stanju (in povprečno gledano, saj je vsak človek malce drugačen) le toliko glukoze, kot bi ustrezalo približno eni žlički konzumnega belega sladkorja.

Če pojemo srednje velik krompir, je to za telo tako, kot če bi pogoltnili četrt skodelice čistega belega sladkorja.

Drugače povedano, telo dobesedno utopimo v koncentriranem sladkorju in naša kri postane od preobilice krvnega sladkorja gosta in lepljiva. To je škodljivo za srce, žile, možgane in praktično vse organe. Ker je krvnega sladkorja preveč in ga celice ne morejo več sprejeti vase, se glukoza spremeni v maščobo in jo insulin pospravi tja, kamor si najmanj želimo: v maščobne celice. Marsikdo misli, da je vse, kar kupimo na oddelku zelenjave, zdravo in koristno. Resda tudi krompir vsebuje nekaj koristnih snovi, n.pr. vitamine iz skupine B, C vitamin in minerale. Toda žal je krompir tudi huda škrobnata bomba, ki je po sestavi zelo blizu povsem prečiščenemu škrobu. Škrob kot hranilo pa se že v ustih začne razgrajevati in pretvarjati v končni produkt, sladkor.

Zato krompir povečuje telesno težo (in ta vpliv direktno sploh ni povezan s številom kalorij, temveč s čisto drugimi, hormonskimi mehanizmi), še posebej nevarno prispeva k trebušni debelosti in je pospeševalec degenerativnih bolezni, kot je n.pr. diabetes tipa 2.

In študija, pred kratkim objavljena v New England Journal of Medicine, je potrdila prav to. Vsekakor bolje pozno kot nikoli … Harvardski raziskovalci so preučili podatke o več kot 120.000 zdravih posameznikih, ki na začetku študije niso imeli povišane telesne teže. Udeležence so spremljali od 12 do 20 let in ugotovili, da so bila tri živila, ki so najbolj prispevala k debelosti, naslednja:

1. Pečen krompir

2. Krompir v kateri koli obliki

1. Sladke brezalkoholne pijače (vključno s sadnimi sokovi)      – te namreč vsebujejo bodisi veliko sladkorja bodisi veliko fruktoze, ki      je skoraj še bolj smrtonosna kot čisti sladkor

Krompir se je torej odrezal celo slabše od kokakole, pa že ta je značilen primer nezdrave packarije. Na žalost širša javnost s tem ni bila seznanjena, saj študijo poznajo le strokovni krogi. Še bolj žalostno pa je to, da organizacije, katerim bolniki zaupajo, n.pr. American Heart Association, na svojih spletnih straneh zatrjujejo, da naj bi bil krompir »zdrav za srce«. OZN je leto 2008 razglasila za ‘leto krompirja’, American Diabetes Association pa ima na spletni strani »zdrav« recept za pire krompir, za katerega potrebujemo 2 skodelici olupljenega krompirja! Kot da ni dovolj slabo, da bolnikom priporočajo utapljanje v sladkorju, povrhu še zahtevajo, naj odstranimo lupino, ki je edina kaj vredna, saj so hranila, kolikor jih je, prav v njej. V resnici bi ADA morala bolnike posvariti, da krompir povzroča hude insulinske skoke v krvi, kar pomeni stres za trebušno slinavko in lahko poleg diabetesa na dolgi povzroči tudi pankreatičnega raka.

Krompir ni zdrava hrana tudi zato, ker ga ne moremo jesti v surovem stanju. Tudi če izvzamemo glutenska žita, koruzo in sojo, ki so sploh anti-hrana, se moramo na splošno izogibati vsem živilom, katerih ne moremo zaužiti surovih. Zato si le poredko privoščimo polnozrnat riž, ajdovo ali proseno kašo, kinuo in stročnice, ker ta živila surova niso užitna, s kuhanjem pa uničimo večino tega, kar je bilo v njih koristnega. 90 % prehrane naj predstavlja tisto, kar lahko jemo tako surovo kot skuhano ali pečeno, in kar ne dviguje pretirano krvnega sladkorja.

© Zdravje PovejNaprej

Referenca:
“Changes in Diet and Lifestyle and Long-Term Weight Gain in Women and Men” New England Journal of Medicine” New England Journal of Medicine, Vol. 364, No. 25, 6/23/11, nejm.org

 

Nov model banšin !!!!

 

 

Glede na torkovo debato pri Razi, Ibrahimovičev gol še enkrat na ogled :

http://www.youtube.com/watch?v=oywa22aKGfM

 

 

Fantje (in dekle) !

Brez panike – vaša hokejska kariera je še pred vami !!!!!

Ima 91 godinu: Mark Sertich najstariji je hokejaš u SAD-u

Sertich mlađi jedini je Medveščakov hokejaš koji je odigrao svih 201 utakmicu u EBEL-u. Izdržljivost je nasljedio od djeda, koji je s 91 godinom najstariji hokejaš u SAD-u

Ponedjeljak, 05. 11. 2012. u 08:30, zadnja izmjena prije  55 minuta    Piše: Ivan Radnić, Andrija Vuković

Nije važno koliko imaš godina, nego kako gledaš na njih. Kad me pitaju: “Koliko sam star?”. Kažem im 60, pa dodam + 31 da nitko ne čuje, rekao je Mark Sertich, Andyjev djed.

Sertich mlađi jedini je Medveščakov hokejaš koji je odigrao svih 201 utakmicu u EBEL-u. Izdržljivost je nasljedio od djeda, koji je s 91 godinom najstariji registrirani hokejaš u sjevernoj Americi. Ima sedmero djece, 18 unuka, 26 praunuka i 3 prapraunuka. Jedan je od “krivaca” što je Andy hokejaš

– Nikad nije igrao profesionalno, jer tad nije postojala profesionalna liga u SAD-u, ali sve u obitelji ‘zarazio’ je s hokejem – kaže Andy.

Igra za amatersku hokejašku momčad Duluth iz Minesote.

– Zaigram i ja za njih kad završi sezona u EBEL-u. Djed je napadač, a ja branič pa smo zajedno u postavi. Ne, nikad ne viče na mene – smije se Sertich.

Markovi roditelji, Marko i Jozefina, emigrirali su u SAD 1921. godine. Djed se rodio samo četiri mjeseca nakon što su doselili u Duluth. Ima još sedmero braće i sestara. Četvero ih se rodilo u SAD-u, a četvero u Lici, gdje su ostali cijeli život. Andyjev djed prije dvije godine posjetio je rodno selo svojih roditelja, a pojavio se i u Ledenoj dvorani.

– Upoznao je moje suigrače. Oduševili su se kad su vidjeli što može na ledu – kaže Andy i dodaje:

– Posjetili smo i Linz. Tamo je dočekao kraj Drugog svjetskog rata. Služio je kao radio operater u 11. oklopnoj diviziji pod generalom Georgeom Pattonom. Drago mi je da sam bio s njim. Bilo je to vrlo moćno iskustvo – opisao je Andy.