Ljubljana, 06.01.2015 – Legende so v novo koledarsko leto 2015 vstopile na spektakularen način. Lanski zimski klasiki je zagodlo deževno vreme, letošnja izdaja pa je bila popoln športni praznik. Prvič v 20.-letni zgodovini so se Legende pomerile v slovenski prestolnici. Ljubljanski Trg republike, zgradba slovenskega parlamenta in stolpnici Ljubljanske banke so nudili prekrasno kuliso za trinajsti derbi letošnje sezone, na katerem so manjkali le Urban, mali Škantar pri rdečih ter Ivek, Sitar in Staško pri modrih. Zaradi odsotnosti dveh ključnih igralcev modrih so jim rdeči posodili Silvota. Vrata rdečih je tudi tokrat branil Pero, Leo pa je kot sodnik še enkrat odlično opravil svojo nalogo. Obe moštvi sta v prav posebnem vzdušju začela tekmo zelo zavzeto in napovedali pravi klasični derbi. Že v tretji minuti so rdeči povedli po nenadnem strelu Bote, ki ga Špela ni videla zaradi pokritosti. Kaj kmalu se je boj razvnel in akcije na obeh straneh so bile vse bolj nevarne. Modri so imeli v tem obdobju lažjo premoč in tudi več streljali na gol. V dvanajsti minuti je Škofy vešče izkoristil manjšo nepazljivost obrambe rdečih, sam zadrsal pred Perota in ga matiral s strelom pod prečko. V nadaljevanju srečanja so bili modri še naprej nevarnejši vendar je Pero z izvrstnimi obrambami reševal rdeče. Modri so povedli v sedemnajsti minuti po močnem strelu Denisa, osem minut kasneje pa pobegnili za dva gola, ko je Škofy še drugi ta večer zadel s strelom iz gneče pred golom. Običajna menjava strani je prinesla padec tempa igre na obeh straneh, napad modrih je izgubil na ostrini, prav tako njihova obramba, ki je imela vse več preglavic z rdečimi vragi, ki pa so vztrajno in vse bolj pretili Špeli. Gol priključka je na svoj tipičen način dosegel Frenk, ki je po lepi podaji Bote s strelom po tleh matiral Špelo. Pičli dve minuti kasneje pa je že prišlo izenačenje po bliskoviti akciji naveze Bota-Frenk-Mare. Slednji je z desne strani z močnim strelom na dolgo vratnico premagal Špelo in srečanje je bilo ponovno v mrtvem teku. V zaključku srečanja smo videli še nekaj krasnih akcij in še lepših posredovanj obeh vratarjev, vendar se je rezultat po obdobju zaspane igre spremenil šele šest minut pred koncem, ko Pero ni povsem pokril ploščka po svojem posredovanju in mu ga je v mrežo izbil Mitko. Modrim se je tako nasmihala lovorika zimske klasike in do treh minut pred koncem so držali niti v svojih rokah. Takrat pa je Bota prestregel slabo podajo Silvota in neusmiljeno kaznoval to napako z golom in vnovičnim izenačenjem 4:4, pri čemer je tudi ostalo ob zadnjem pisku sirene. V zgolj revialne namene so po koncu srečanja prav vsi igralci izvedli po en kazenski strel in na vsaki strani dosegli tri zadetke. Letošnja zimska klasika je bila pravo doživetje, v katerem so uživali tako igralci in gledalci. Po tradicionalnem stisku rok pa se je večer nadaljeval v skupnem druženju in obeležitvi okroglih življenjskih jubilejev Urbana (50) in Obra (55).
Izjave po tekmi:
Frenk : Ta nepozaben večer nam bo vsem ostal v spominu. Na zimski klasiki vlada še posebna napetost in je igra vedno zelo razburljiva in tako je bilo tudi nocoj.
Rok : Nocojšnje vzdušje, katerega del smo imeli čast biti tudi mi, je bilo res nekaj posebnega. Ostaja kanček grenkega priokusa, da smo prepoceni dobili dva gola in izpustili zmago iz rok.
